»Soncu naproti je knjiga – razdeljena na več sklopov, dni – iz katere spoznamo (peš)pot pisca in njegove partnerke po otoku Kreta.«

»Ja, literarni dobitek knjige Sončni zahod je iskriva in prostodušna pripoved o sebi, polna humorja, mehkobe, rahle čudaškosti in svojevrstne osamljenosti, ki, če kaj, prav samote ne prenese.«

»Poudarki v pesmih se zgoščajo okrog različnih vsebin: govorijo o slikarkah in slikarjih, o času nastanka, o likovnih problemih, o lastništvu slik ... Vselej pa so sporočila povezana z današnjim časom in prostorom ter z besediščem mladih«

»Potem ko je že v Tolažbi nočnega neba pisatelj predstavil Sabahovo teorijo pajkove mreže (teorijo o sejanju strahu kot načinu doseganja političnih ciljev), v Vonju po strahu Hajam, ostarel in osamljen, vodi notranji dialog z mladostnim prijateljem, ki mu je uspelo svet, v konkretnem primeru perzijsko cesarstvo, preoblikovati po zamišljenem kopitu – tako, da ga prežema vseobvladujoči strah in da se človek v njem počuti kot v pajčevino ujeta, pred pajkovim pogledom otrpla muha.«

»Že od samega začetka je bilo mišljeno, da bo to knjiga, ki pripoveduje o travmi ... Med pisanjem sem veliko premišljevala o tem, kako se soočamo s travmatičnimi dogodki skozi zgodovino kot družba in kot posamezniki. Vendar pa nisem hotela pisati o žrtvah.«

»Naša prva asociacija ob besedi kronika je črna kronika. To v primeru Pascualovih zgodb sploh ni daleč od resnice. Nezakonita melanholija pomeni tudi ljubezen do literature, v kateri je edina naloga junaka to, da je vedno in v vsakem trenutku zanimiv. Beremo jih lahko celo kot kriminalni ali pustolovski roman.«

»skupnost sklene: pomembno je biti mati«

»V Serotoninu gre predvsem za to, da se glavni lik izneveri vsem in ne nazadnje tudi samemu sebi. Houellebecq je Serotonin označil za roman o izdajstvu in obžalovanju.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«